Za hrano v moji Osnovni šoli je skrbela teta Ana

Za hrano v moji Osnovni šoli je skrbela teta Ana

  • Google Plus

V nižjo stopnjo Osnovne šole sem hodila v podružnično šolo v Velikem Podlogu pri Krškem. Za prehrano v šoli je skrbela teta Ana. Tako smo jo klicali vsi otroci. Pripravljala nam je malice, rezala velike kose belega kruha in jih masala z marelično marmelado ali pašteto in nam natakala velike skodelice toplega čaja. Ne morem si zamisliti boljše malice in tete Ane se bom vedno spominjala. Minilo dvajset let pot tem, ko je šla v šolo moja prva hči in za malice je dobila črni kruh, s semeni in bio jogurtom. Vse je bilo drugače. Kaj je tisto, kar je priporočljivo jesti? Kaj je zdrava hrana? Kaj so zdravi obroki? So danes naši otroci bolj zdravi, kot smo bili mi?

Je hrana zdaj dražja, ker je boljša?

Stroški bolezni, povezanih z debelostjo, namreč predstavljajo približno 7 % vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo (to znaša pribl. 100 mrd evrov letno v državah članicah EU), k tej številki pa niso vključeni posredni stroški, ki se nanašajo na slabšo produktivnost zaradi zdravstvenih težav in prezgodnje smrtnosti. Poleg prehranjenosti zdravniki opozarjajo tudi na podhranjenost, predvsem v primeru starejših ter onkoloških bolnikov. Opozorili so tudi na pomen uravnotežene prehrane in škodljivost nekaterih diet, nujen pa je tudi individualni pristop, na podlagi analize stanja posameznika ter priprava natančnega načrta prehranjevanja. 

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je dejal, da »je pobuda za izvzem hrane iz sistema javnega naročanja nastala zaradi zavedanja, da je za celoten sistem prehranjevanja v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše pogubno, da je najnižja cena sestavin pogosto edino merilo, kar neposredno vpliva na to, da je prehrana pogosto slabe kakovosti. Pri tem pa moramo vedeti, da zgolj pet velikih trgovcev v Evropi obvladuje kar 75 % vsega evropskega trga.« 

»Treba je narediti radikalen rez, če želimo lokalno hrano približati javnim ustanovam. Na ta način bo dosežena vrsta pozitivnih učinkov, vključno s tem, da se zmanjšajo zavržki hrane, ki jih je v EU kar 88 milijonov ton letno ter poveča stopnja samooskrbe, ki prinaša sezonsko raznolikost in sveže pridelke. Nekdaj se je človek prehranjeval z več kot 7000 živili, danes pa več kot 50 % vseh zaužitih kalorij prihaja le iz koruze, pšenice in riža. Zdravi hrani je treba vrniti mesto, ki ga je nekdaj že imela,« je povedal dr. Šoltes

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek je poudaril, da je hrana slovenskega izvora dobre kvalitete, zdrava in varna. To dokazujejo tudi prehranske afere, kot je zadnja z brazilskim mesom, je pa izrazil skrb, ali je tudi to meso pristalo na slovenskih krožnikih. V Sloveniji smo med državami, ki najmanj pri reji živali uporabljajo antibiotike, je izpostavil »Skrbi me, ali smo povsem izgubili zdravo kmečko pamet. Moj sosed, ki je kmet, ima težavo pri prodaji govejega mesa, ob tem, da njegovi otroci v šolah jedo poljsko ali drugo meso tujega porekla, kar je paradoks. Mislim, da največ za varnost in zdravo prehrano lahko naredimo sami,« je še dodal dr. Podgoršek. 

Zdravnica dr. Milena Blaž Kovač, sicer tudi predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano, je poudarila, da se zdravniki veliko srečujejo z vprašanji pacientov, kaj naj jedo, kakšnih diet se naj lotevajo. »Ključni so uravnoteženi obroki čez cel dan, prilagojeni pa morajo biti starosti, spolu, morebitnim boleznim. Pomembno je tudi količinsko odmerjanje, tukaj še vedno drži star slovenski rek – zjutraj jej kot kralj, zvečer kot berač,« je izpostavila. Povedala je še, da so v Zdravstvenem domu Ljubljana naredili prvo študijo, koliko je podhranjenosti med prebivalstvom. Tudi če nekdo na prvi pogled zgleda prekomerno hranjen, je lahko vseeno podhranjen, pomembno je namreč, kaj jemo. »To klinično pot bomo pripeljali na primarni nivo, saj lahko tako najlažje pridemo do najbolj ranljivih skupin,« je izpostavila zdravnica. 

Klinična dietetičarka Eva Japelj z Onkološkega inštituta je dejala, da je »treba ločiti, kaj je zdrava hrana zdravega človeka in kaj zdrava hrana bolnika. Vemo, da je debelost dejavnik tveganja za nastanek določenih vrst raka. Pomembna je uravnotežena prehrana. Polovica krožnika dnevno sadja in zelenjave, (pri tem 20 %  sadja in 30 % zelenjave), polovica krožnika pa žitarice in beljakovine (20 % beljakovin in 30 % žitaric), ob tem pa kozarec mleka ali mlečnih izdelkov.«

Diete prinašajo prehranske primanjkljaje, to pa prispeva k slabemu izidu zdravljenja, je še opozorila. Onkološki bolnik ima zaradi zdravljenja spremenjeno presnovo. Poseben problem je izguba mišične mase in podhranjenost. »Kar 40 % onkoloških bolnikov je podhranjenih, celo 80 % v primeru bolnikov z rakom glave in vratu. Ti bolniki imajo potrebe po beljakovinah večje – za njihovo prehrano je nujno povečati vnos kakovostnih beljakovin, k mesu, mleku, mlečnih izdelkih, jajcih in ribe,« je še povedala. 

Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da večkrat slišimo, da je več kot 50 % odraslih ljudi prekomerno hranjenih ali debelih, a to ne pomeni, da so tudi vsi ti presnovno ogroženi. To je paradoks, lahko imamo tudi nekoga, ki je vitek, a ima zelo malo mišične mase, zato prevladuje maščobno tveganje, kar pa seveda vodi do kroničnih bolezni, je izpostavila. »Okolje,  v katerem se danes ljudje odločajo o prehrani, je povsem drugačno. Jemo hrano, ki je gosta in hranilno osiromašena. Tukaj zdravstveni sektor sam ne more storiti veliko, potrebujemo tudi sodelovanje kmetijskega sektorja, pa tudi šolskega,« je izpostavila. Opozorila je še, da se danes bije ne boj, ampak celo mesarsko klanje za otroški okus. »Otrokom moramo ponujati blage okuse, a prehranska industrija poskuša reformulirati hrano, intenzivno se fokusira prav na otroke. Ugotovitve kažejo, da so na primer vrednosti soli v hrani za otroke višje kot za odrasle,« je povedala dr. Gabrijelčič Blenkuš.  Skozi kratke verige in prilagoditev sistema javnih naročil moramo doseči, da se z davkoplačevalskim denarjem organizira več slovenske hrane, je še poudarila. 

Svetovalka za prehrano Janja Strašek iz Term Šmarješke toplice je povedala, da je v njihov program vloženih veliko let dela, pri čemer so si za izhodišče postavili slogan Živeti zdravo življenje, ki so ga vključili v vsakodnevno pripravo prehrane za goste. Ljudje k njim pridejo na rehabilitacijo in ne le hujšat, zato rabijo kakovostno hrano. »Na naših krožnikih ni instant hrane, juh in omak iz vrečke. Okrepili smo odnos z lokalnimi pridelovalci, kmeti, v radiju 10 kilometrov nam dostavlja pet kmetov, ki zjutraj pripeljejo svežo zelenjavo in sadje, ki ga v naši kuhinji dnevno uporabimo pri pripravi obrokov.« 

Nina Dolenc s Kmetije Dolenc je izpostavila, da se odnos ljudi do domače hrane spreminja: »V zadnjem času domače spet pridobiva pomen, saj kupec ve, kaj dobi na krožnik. Oskrbujemo večino okoliških šol, vrtcev, bolnišnico. Otroci se sedaj že vrnejo s starši na našo kmetijo, ker v šoli ali vrtcu spoznajo naše izdelke in so jim všeč. Stopijo tudi v hlev, ogledajo si njive, vidijo od kod pride hrana.« Nujno je, da že otrokom privzgojimo odnos do zdrave hrane in prehranjevanja, je dejala. 

Emilija Pavlič, upokojena otroška kuharica, je izpostavila pomen priprave hrane. »Priprava hrana je pomembna. Kaj pomeni, da kmet dobro dela, če kuharji nimajo permanentnega znanja, kako to skuhati? Jaz se borim za moj poklic. Sem kuharica in nisem pograjevalka hrana. Prosim državo, da spoštuje ta poklic. Kuharice morajo za tako rekoč 500 evrov pripravljati obroke. To je težka naloga in zahteva tudi veliko znanja in prizadevnosti,« je izpostavila. Poudarile je, da se je treba vrniti h koreninam: »Aditivi, konzervansi, sladila, barvila so prehransko nasilje nad otroci. Prizadevam si za to, da rešimo hrano na žlico, to je slovenska posebnost, ki jo je treba ponovno obuditi.« 

Vsi so strinjali, da je za sistemski premik potrebno dobro sodelovanje med vsemi deležniki, od šolstva, zdravstva, kmetijstva, javnih financ, do izobraževanja in nenazadnje do vsakega posameznika.

 

comments powered by Disqus