Pozor, tečen moški v hiši

Pozor, tečen moški v hiši

  • Google Plus

Korakal sem po hiši, kot bi vadil za generala. Vse mi je šlo na živce. Nisem vedel, kaj me je pičilo, niti trudil se nisem, da bi ugotovil. Tisti trenutek mi je ustrezalo gnezditi na mračni strani dneva. Ustrezalo mi je iskati nepopolnosti, bentiti nad njimi in si s tem spihati dušo.

“Kesar,” se mi je previdno od zadaj približala moja ženka, me objela okrog trebuha in naslonila glavo na moj hrbet, “ne splača se ti biti slabe volje, če ne veš, zakaj.”
Poskus šale je štrbunknil v prazno.
“Kaj pa, če poješ nekaj sladkega? Mogoče boš z več energije boljše volje.”
“A bi me rada zredila?”
“Vitamin C?”
“Ne rabim.”
“Sprehod po gozdu?”
“Ne da se mi.”
“Objem?”
“S kom?”
“A bi bil rad mrtev?”
Umaknil sem se iz njenega dometa. Nisem bil pri volji za nadaljnjo debato. A draga se ni dala.
“Imam idejo,” se mi je nasmehnila.
“Komaj čakam,” sem ji cinično odvrnil.
“Igrajva se, da so okrog naju kamere in da naju cel svet gleda. Smehljaj se, bodi prijazen in dobre volje, pa ti obljubim noč, ki je ne boš nikoli pozabil. Kaj meniš?”
Z mrkim obrazom sem strmel vanjo in razmišljal. Koliko energije mi bo vzelo, da pozabim na jezo? Kakšna bi lahko bila ta obljubljena nepozabna noč? Globoko sem zavzdihnil, sklonil glavo, objel ženo in prikimal. Vrednost nagrade bo višja od vloženega truda.
“Prav, srce, dajva se igrati, da naju kamere snemajo.”
Moja kraljica je od veselja zacvilila in mi skočila v objem.
“Moški moj,” je zavzdihnila, “hvala, hvala, ker ne boš tečen. Ti lahko pripravim tvojo najljubšo kavo?”
Prislilil sem se v nasmeh. Seveda lahko.
“Ok, pridem takoj, skočim si urediti lase in na usnice vreči rdečo seksi šminko, ti pa prosim medtem očisti kofe mašino in zamenjaj vodo.”
Čutil sem, kako mi je kri butnila v glavo.
“In ne pozabi,” je hitro dodala, “kamere so okrog in noč bo nepozabna.”
Stopil sem iz hiše in se zagledal v gozd. Umiri se, Kesar, sem si govoril. Mogoče bo pa pomagalo, če se tako igrata, mogoče se bo splačalo. Kamere? Jebale te kamere, sem si mislil. Ampak nepozabna noč?

Kava je bila res dobra, zraven mi je najdražja, urejena, lepa, seksi mačka spekla hrustljavo jabolčno pito. Predel sem od zadovoljstva in tega nisem prikrival.
Tisti dan sem, ker so bile “okrog naju kamere”, pospravil hišo, opral vso perilo, ga obesil, očistil prah, ženko cel dan obmetaval s komplimenti in z njo na kavču dve uri gledal Gilmore Girls. Komentiral sem objave na tviterju, ji pomagal izbrali primerno obleko za vodenje dogodka v prihajajočem tednu, se šalil na račun tekmovalcev v resničnostnem šovu in se je ves čas dotikal. Pripravil sem nama večerjo in odprl steklenico rdečega vina. Po večerji sva gledala film po njenem okusu.

Zvečer sva se odpravila v posteljo. Sklonil sem se k njej in jo poljubil.
“Srce, lahko prosim ugasneš luč,” me je prosila.
Nasmehnil sem se. Hehe. Meni prav. Ugasnil sem luč in se ulegel k njej. Luna je obsijala njen božanski obraz. Nekaj trenutkov sem jo občudujoče gledal, nato sem s prsti počasi zdrsnil pod njeno majico. Prijela me je za roko in jo odmaknila. Zmrznil sem.
“Alenka?”
“Kesar, ne serji, a si pozabil? Kamere so okrog naju. Saj nočeš, da bi ljudje to gledali. Lahko noč.”

Usedel sem se na posteljo in jo brezupno gledal, kako tone v spanec. Žena je vendarle imela prav. Te noči ne bom nikoli pozabil.

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik

 

comments powered by Disqus