Foter

Foter

  • Google Plus

Foter

Težko je biti foter, pa ne, da je težko biti foter tema mojima otrokoma, kje pa, nasploh je težko biti foter, ker vem, in povem na glas, da bi dal življenje za svoja otroka, ampak jaz bi ga, če bi ga že dal, dal takoj, vsega naenkrat, vzemita in me ne mučita, ne delajta mi tega, da mi ga vsak dan pri živem telesu trgata po malo …

 

Ljubezen

Pa prav noro sem zaljubljen v svoja otroka, kar srce mi zaigra in solza se mi utrne, ko sin najstnik to opazi in za protiuslugo moji ljubezni zelo tankočutno in nesebično v soboto vleče spanec do pol enajstih, sine ve, da je foter utrujen od delovnega tedna, kar mi gre kdaj pa kdaj, da bom iskren, malo na živce, ker ga zajtrk že od osmih čaka na mizi, a ne bom se pritoževal, saj sem pameten, mu pač pripravim hladen zajtrk, da se ne more ohladiti, čeprav, spet, priznam, je kar ogabno gledati mrzlo banano, ki leži tri ure olupljena na krožniku …

Moja divjakinja je pa nekaj drugega, moja princesa čuti mojo ljubezen verjetno premočno, ker ne more vleči sobotnega spanca dlje kot do pol osmih, od silne ljubezni jo katapultira iz postelje, pridrsa do mene, me vpreže …

 

Kvaliteta

Ne razumem, zakaj morajo vsi strašni psihologi MENI razlagati, da je glede vzgoje otrok kvaliteta pomembnejša od kvantitete, zakaj za hudiča tega ne razlagajo OTROKOM, zakaj njih ne prepričajo, ker jaz imam to v krvi, kvalitetnih pet minut smeha in zabave na kavču je v mojih očeh pomembnejših od ur in ur bedastega kepanja, med katerim ne morem normalno gledati na facebook na telefonu, ker mi prsti zmrznejo, pa telefon zmrzne … Ampak moja štiriletnica tega ne razume, punca enostavno ne razume, da če ob osmih zjutraj kvalitetno skočim čez prvo oviro, nastavljeno v dnevni sobi, da ne rabim skakati naslednjo uro čez vse druge ovire, v vseh drugih sobah, razen v sinovi, ker sin spi, valda, da spi, če je šel ob polnoči spat, ampak on razume, da rabim svoj čas, kar spi, sine zlati … Ta divjakinja bi pa zdaj šla ven, da bi skupaj delala snežaka, SKUPAJ, to pomeni, da ona hodi pred mano, jaz pa za njo kepo valjam, in ko ji omenim hierarhijo v družini, mi prifrknjenka razloži, da je princesa več od kralja in da je glavna, pa valim to kepo mimo sinovega okna, mu fuknem eno ledenko v šajbo, majku ti tvoju, DEVET je ura, lenoba lena nevzgojena, sestrica te potrebuje ob sebi, ti pa glumiš zadrogiranega medveda …

 

Neutrudna

Ob pol enajstih, ko se je mulac zbudil, sem imel za sabo že pol ure hranjenja in oblačenja ter dve uri snežačenja z neukrotljivko, zdaj bi pa fante rad kaj pojedel, mu banana ne diši, ker se mu je zalepila na krožnik, on bi nekaj tršega, samostojnega in nelepljivega, recimo čips … Pa mu nimam časa držati predavanja o zdravi prehrani, ker mi je dinamitka spet nastavila ovire po dnevni …

 

Genialec

Ne bom se hvalil, ampak imel sem genialen dan, po skoraj 13 letih fotrovanja se mi je končno utrnilo, in to v trenutku, ko sem vzvratno skakal čez oviri sedem in osem, nastavljeni na stopnicah na poti navzgor do princeskine sobe, kjer bi moral teči okrog njenega gradu, pa sem padel na posteljo, piškotkica je nestrpno skočila k meni, natančneje k mojim rebrom, pridi se igrati, nisi še preskočil vseh ovir, pa ji razlagam, da sem 43 in da je ona samo 4, da ne morem več, da bi raje, če bi se igrala, da bi ona meni brala pravljico in bi jaz poskusil zaspati …

 

Pravljica

Bučkici moji se zasvetijo oči, skoči po pravljico Pepelka, sede zraven mene in mi jo začne brati … No, po spominu, ker ne zna brati, pa vseeno, jaz ležim zraven, lepotička moja mi bere, jo gledam, ljubezen mojo, pa me vseka z desnico po glavi, da naj že enkrat zaspim … Saj ne morem verjeti … saj ne upam … Zaprem počasi oči … počakam nekaj sekund … jih počasi ponovno odprem … spet šus z desnico v glavo … oprosti … zaprem oči … vidim Pepelko … z buško na glavi … kako enakomerno diha …

 

Tekst je bil objavljen v knjigi Mene ne bo noben jebo.

comments powered by Disqus