Pazite na svoje zdravje, je eden izmed stavkov, ki ste ga verjetno največkrat ponovili, ko ste imeli še svojo oddajo Vizita na Pop tv-ju. Od kje pravzaprav ideja o tovrstni oddaji oz vi zaradi oddaje, ali oddaja zaradi vas?

Nekega popoldneva, ko sem pripravljala prispevek za oddajo 24 ur, je prišel k meni Tomaž Perovič, moj takratni šef in mi rekel, naj pripravim osnutek rubrike o zdravju. Šla sem domov, spisala osnutek in čez mesec dni imela prvo Vizito. Bil je 20. december 1996. Vizito sem delala, urednikovala in vodila 17 let. Rubrika je resnično rastla z menoj, v 17 letih sem imela vsako nedeljo dve temi na rubriko, gostila čez tisoč domačih tujih strokovnjakov in bolnikovih zgodb. Mislim, da sem do rubrike prišla zaradi dejstva, da so me te teme zanimale, da sem v prvem letu oddaje 24 ur veliko poročala o medicini in preventivi za boljše počutje in zdravje. Na koncu vsake rubrike sem rekla Pazite na svoje zdravje in to je stavek, ki me spremlja še danes.”

Zdravje naj bi bilo tako kot varnost, dokler jo imamo je vse samoumevno, ko pa jo, oz ga izgubimo, nas lahko zaznamuje za vedno ali nam (pozitivno) spremeni življenje. Koliko je po vašem mnenju resnice v tem?

Seveda drži. Ljudje vedno mislimo, da se te stvari zgodijo drugim. Da se bolezni, nesreče dogajajo drugim. In smo povsem v šoku, ko se to zgodi nam. Pa se. Dokler je vse v redu, dokler je vse prav, ne vidimo razloga, da bi se morali povsem predati temu, da bi živeli “zdravo”. Je pa veliko vprašanje, kaj sploh pomeni živeti zdravo. Kdo lahko sodi o tem, kaj naj jemo, koliko se naj gibamo, koliko spimo… Po moje gre za zelo individualne pristope in kar je dobro za enega, lahko škodi drugemu. Zdrava pamet, mi je kar všeč. Vsako pretiravanje škodi, vsaka obsedenost z rekreacijo ni v redu… Dobro se spomnim, ko mi je nekoč neka zdravnica v pogovoru za Vizito rekla: “Ko ljudje zbolijo, so pripravljeni jesti travo…” Drži. Žal je tako in to se ne bo spremenilo. Je pa res tudi nekaj drugega, lahko živiš neznansko “zdravo”, pa vseeno zboliš za rakom… “

Alenka Mirt

Foto: Ana Kovač

Varni svetovi, ki se običajno začnejo ali končajo v nas samih ali pri nas doma, tvorijo varen svet, ki ga danes poznamo skozi objektiv različnih medijev. Zanima nas ali ste bila kot profesionalna novinarka nagnjeni k bolj slabim ali bolj k dobrim novicam, ki naš svet delajo lepši?

“Vesela sem, da sem lahko delala rubriko, ki sem ji rekla: novinarstvo s smislom. Lahko sem poročala o novih tehnikah, metodah zdravljenja, o novih zdravilih, ki so na voljo, o tem, kako prepoznati določene bolezni, kako se pred njimi obvarovati… Hvaležna sem, da sem bila tista novinarka, ki je prinašala nasvete, večkrat tudi rešitve. Je pa res, da sem nagnjena k temu, da najprej zastrižem z ušesi pri slabih novicah. Pa verjamem, da nisem edina. Pač mi padejo v oči. Morda zato, ker so povsod?”

Kje je vaš varni svet, kjer se resnično počutite varno, tako v mentalnem kot fizičnem pomenu?

Najbolj varno se počutim doma. Tam je moje svetišče, zatočišče. Je pa res, da se počutim varno kjerkoli, če sem v redu, če se počutim celovito, celostno, pomirjeno z življenjem, ki ga živim. Starejša sem, bolj spoštujem dejstvo, da imam okoli sebe ljudi, ki jim zaupam, kjer sem lahko kakršna sem in kjer mi ni treba blefirati niti za sekundo. Najlepše pa mi je v objemu mojih ljubih.”

Od leta 2013 ste zaposleni v  Agenciji Adrema, kjer delate na področju odnosov z javnostmi in organizaciji dogodkov. Ali je to tisto, kar ste si želeli početi v svoji karieri?

Ko sem “gor rastla” sem si želela biti televizijska novinarka, kar sem bila preko dvajset let. Imela sem svojo rubriko, svoje področje, naužila sem se čudovitega dela v norem kolesju novic. Tako je naneslo, da nisem več na televiziji in da imam možnost uporabiti svoje izkušnje in znanje medijev in ga prenesti v delo v marketingu. Zelo zanimivo je, pogled na medije pa je iz tega brega precej drugačen, kot sem ga imela, ko sem bila tudi jaz skupaj z novinarji. Je kar izziv voditi agencijo, biti odgovoren za to, da delo teče. Obenem veliko moderiram dogodkov, imam zelo obiskano spletno stran www.alenkamirt.si in pišem. Veliko pišem. Novinarka v meni je tu.”

Glede na vašo pogosto izrečeno besedo, za zdravje verjetno dobro skrbite. Kako pa kot ženska skrbite za svojo fizično varnost?

 “Kovačeva kobila… No, hodim na telovadbo, dvakrat na teden. Traja nekaj mesecev, potem me mine in ne delam nič zase, potem me prime panika in spet začnem. Nikoli nisem bila preveč navdušena nad športom. Ga pa rada spremljam. Obožujem športne prenose. Nogomet, smučanje, skakanje… Nič ne zamudim. Sicer rada kuham in pečem sladice, zelo rada skuham doma, sem vesela, da lahko jemo hrano, ki je pripravljena doma. To je v teh intenzivnih dneh kar razkošje. Sicer pa dobro skrbim zase. Da se vsak dan smejem na glas, da se stiskam s svojimi ljubimi, da grem dovolj zgodaj spat in da nimam slabe misli v srcu, ko zaprem oči.”

Andrej Kovačič                 E: andrej.kovacic@varensvet.si